S kolegico, šolsko psihologinjo, sva se ob koncu počitnic pogovarjali s skupino učencev, ki so na glas razmišljali in razpravljali o bližajočem se začetku pouka in se potem zvečer, ko se je hrup v počitniškem naselju že polegel in je otroška živahnost prešla v nočno spokojnost, s kančkom nostalgije spominjali najinih brezskrbnih počitnic ter navdušenih skokov v novo šolsko leto. V pogovoru z mladimi sva obe pogrešali prav navdušenje in polet, ki naj bi mladim pomagala lepo preživeti in uspešno zaključiti desetmesečno učenje, ki se vsako leto znova začenja na pragu septembra.

Pomanjkanje radovednosti, igrivosti in želje po srečanju

Poleg pomanjkanja navdušenja sva pri glavnini otrok, če ne kar pri vseh, opazili še troje: pomanjkanje vedoželjnosti in radovednosti (kaj zanimivega, nenavadnega, neznanega in uporabnega se bodo naučili v novem šolskem letu), igrivosti, lahkotnosti in brezskrbnosti (šola je zanje resna, stroga, zahtevna, naporna in težavna zadeva)...