Človek je ustvarjen po božji podobi, ki je Ljubezen. Prvobitni odtis v človekovi biti je odtis ljubezni. Odkrivanje in prenašanje tega odtisa je prvenstvena naloga vzgoje. Da je naloga težka, sta izkusila že Adam in Eva, ki sta padla na izpitu.
Le zakaj bi jima nekdo, ki ju ljubi, nekaj prepovedal, če to zanju ne bi bilo dobro? Tako je prvi greh tudi greh nezaupanja v ljubezen. Ne le greh napuha, s katerim sta bila izzvana. Podvomila sta v božjo ljubezen. In Bog ju je poslal iz raja, da se ne bi polastila tudi drevesa življenja.

Vprašamo se lahko, kolikokrat izdamo svoj DNK in ga prikrojimo po podobi, ki je daleč od ljubezni. Kolikšno bo naše plačilo za strasti in prazne, grešne navidezne užitke. Kaj pomaga sladkobnost trenutka, ki pušča za sabo grenkobo večnosti. Obljuba večnosti užitka vsakokrat znova prinaša smrt, bolečino in umaknjen pogled.

Adam in Eva sta se po grehu v raju skrila pred Bogom. Spoznala sta naravo svojega dejanja. Ko ju Bog vpraša, kdo ji...