Knjiga modrosti me tokrat povabi k razmisleku o božji volji. Ker je dovolj pomembna za kristjanovo življenje, čeprav lahko obenem marsikomu predstavlja presneto trd oreh. Besedna zveza se nam mota po glavi ob vsaki pomembnejši odločitvi in zdrsi iz ust ob vseh mogočih okoliščinah.

Hvaležnost za dane okoliščine, na katere nimam preveč ali sploh nič vpliva, je v meni zrasla iz spoznanja, da je Bog človeka ustvaril zato, ker je ljubezen v njegovem troedinem občestvu tako močna, da se hoče podariti še navzven, vsakemu človeku posebej, tudi meni. Tudi jaz se lahko potapljam v Njegovo usmiljeno in brezpogojno ljubezen, zdaj in tukaj, kjer sem.

Vedno bolj se zavedam, kako res je, kar pravi Knjiga modrosti o človeku, da so »misli umrljivih bojazljive, naše sodbe nestanovitne, kajti minljivo telo tlači dušo, zemski šotor utesnjuje zaskrbljeni um, komaj dojemamo, kar je na zemlji, težko najdemo, kar imamo v rokah«, zato sem še globlje hvaležna za spoznanje, da lahko v vsej...