Slovensko zgodovinopisje je, ne povsem neopravičeno, polno obtožb na račun naših sosedov, ker naj bi nam skozi vso zgodovino jemali zemljo in onemogočali prihodnost. Prvi na vrsti dednih sovražnikov so bili Nemci, nato Italijani (Benečani), Madžari. Hrvatov nismo omenjali. Če pustimo pri strani kajkavsko vprašanje, bi lahko oziroma bi morali biti v Sloveniji Medjimurje, Žumberak, Čabar in nekateri sedaj hrvaški predeli v Istri. Kako boječe zapišemo, da so del slovenskega ozemlja leta 1941 okupirali tudi endehazijci! S samostojno slovensko državo naj bi bilo tega zunanjega ogrožanja našega ozemlja dokončno konec. Daleč od tega. Vse kaže, da bomo zaradi lastne neumnosti zgubili del Piranskega zaliva. Ne prvič, ne glede na povojne množične poboje, odkrivamo, da so hujši sovražniki kot tuji sosedje doma, med nami! Pri tem ne mislimo na splošne medčloveške odnose, zlasti na moč zavisti, ampak na dejstva, ki nas ogrožajo kot narod, Slovence.

Nacionalno namesto državno
...