V soboto, 6. avgusta, smo se na pobudo mag. Bogdana Vidmarja zbrali v Socerbu. Opoldne je ob somaševanju Borisa Markeša in Klemena Zalarja daroval mašo. Ob spremljavi organistke Silvane Pretnar je pri liturgiji s koralnim petjem sodelovala moška vokalna skupina.

V homiliji je Vidmar postavil vprašanje, zakaj v Sloveniji ne pokopljemo mrtvih, zakaj se prepiramo, kdo je kriv. »Nas je strah zavzeti se za pokop nasilno umorjenih v Socerbski jami za vrhom in v drugih breznih po Sloveniji?« Brezbrižnost ni prava izbira, prav tako ne sovraštvo do izvajalcev pobojev. Opredelimo se proti sovraštvu, a brez nasilja in obsojanja. Ne gre za kosti, ki naj bi jih »pustili pri miru«, temveč za duše nasilno umorjenih, ki nam ne bodo dale miru, dokler jih ne bomo pokopali.

Romarski shod ob Socerbski jami je bil poln molitve, sočutja in prošnje k Bogu, da bi zmogli osnovno civilizacijsko dolžnost – pokopati mrtve. Molili smo za vse duše,...