Likovna umetnost mi je v zgodnjih letih prva odpirala pota v svet lepih stvari. Pravzaprav se je vse skupaj začelo z Goršetom. V naši hiši, kot smo na kmetih rekli dnevni sobi, je visel – moralo je bili okrog leta 1935 – zanimiv reliefni portret dr. Antona Korošca, delo Franceta Goršeta. Moj oče je bil zavzet Koroščev privrženec, sodeloval je pri odmevnih šenčurskih dogodkih in tudi v Komendi je prišlo do spontane manifestacija za Korošca; oče je zato prišel pred sodišče in bil zaprt zaradi obtožb dr. Alojza Gradnika, sodnika višjega državnega sodišča za zaščito države, o čemer priča dokument v očetovi zapuščini. Tisti Koroščev relief je bil zame samo eden od predmetov v naši dnevni sobi. Šele mnogo pozneje sem v strokovni literaturi prebral, da je bil naš relief eden izmed dvesto bronastih medaljonov, za katere je Gorše oblikoval osnovo leta 1934.

Pot v svet umetnosti

Minilo je kar nekaj let, da se je moj odnos do lepih stvari spremenil. Prišlo je samo od...