Sodobna umetnost. Dva vzhičena umetnika praskata po bobnih, popolnoma sta se vživela. Občinstvo dobrih 60 ljudi zadržuje dih, da sliši, kakšne čudovite zvoke bosta izvabila iz napetih membran. Zlomi se kreda; ne kjerkoli, temveč na čineli. Prekrasen zvok. Poslušalci razmišljajo o globokem pomenu in čutijo s to kredo; kako jo je neka nedoumljiva zunanja sila zlomila. Zares presunljivo.

Ob tem se lahko vprašamo: Kaj sploh je umetnost? Čemu služi? Identifikaciji s kredo? Empatičnemu vživljanju v neko sedimentno kamnino (verjetno pridobljeno po umetnem postopku) nedolžne bele barve, krhkega značaja in zmožnosti, da pusti močne sledove, če jo pravilno uporabimo? Ali ne bi bilo bolje, če bi se namesto raznih materialov raje vživeli v bližnjega (morda katerega izmed ekonomskih migrantov, za katerega se nam zdi, da bi lahko živel tudi kje drugje), ki nosi svojo edinstveno zgodbo? V vsakem človeku je košček presežnega, v katerega se nikoli ne bomo mogli do konca vživeti.

Za...