Praznik Marijinega vnebovzetja vsako leto prebuja v kristjanih nova spoznanja in izkustva. Zdi se, da je prišel hitro in nepričakovano in nas še hitreje zapustil. Ali naj svoja pričakovanja odložimo do naslednjega Marijinega praznika ali celo do naslednjega leta? Nikakor!

Odgovor na vprašanje, zakaj se ob tem prazniku v kristjanih prebudi žeja po vzorih in globlji duhovnosti, po navzočnosti božjega v našem življenju, zakaj zaživi tleča zavest pripadnosti verskemu občestvu, ki išče potrditve v množičnosti, v domačih cerkvah in na božjih poteh, v molitvi in pesmi, v prejemu zakramentov, pa tudi v želji po spremembi življenja, ki se krčevito oklepa stare miselnosti in navad.

Odgovor je preprost. V Mariji doživljamo njeno zemeljsko, človeško bivanje z vsemi lepotami in težavami, upi in pričakovanji, pa tudi veličino in polnostjo, po kateri vede ali nevede hrepenimo. Marija je ena izmed nas, zemljanka med zemljani, upajoča med upajočimi, trpeča med trpečimi, vendar vse...