Nikdar ne bom pozabil srečanja na domu svojega indijskega prijatelja v Clevelandu. Ohio, v daljnem letu 1966. Mohan je bil priselje­nec iz Indije, prijazen, izobražen in blag človek. Zaposlen je bil kot social­ni delavec med ogroženo zamorsko mladino v Houghu, najrevnejši clevelandski mestni četrti, kjer sva se spoznala. Ob indijskem prazniku luči, ki me je spominjal na našo svečnico, sta z ženo povabila nekaj znancev na prijateljsko srečanje in prigrizek v svoje skromno, a prisrčno stanovanje. Na steni je bilo več slik, med njimi Gandhijeva in tudi velik plakat fatimske Marije. »Mohan, ali nisi hindu, tu pa imaš sliko Marije, krščanske Matere božje?« »Res, nisem kristjan,« je odgovoril Mohan, »a zame je Marija simbol izrednih kreposti, ki so vsečloveške. Kdo ne bi spoštoval matere, ki so ji mučili in križali nedolžnega sina – sina, ki je učil ljubezen in delil dobrote! Ali poglej, koliko najstnic v Houghu zanosi, ko bi se morale še učiti in pripravljati na odgovorno življenje. Mar...