Za celovitejše poznavanje represivnosti komunističnega režima v Slo­veniji v prvih povojnih letih, ko je bila ta najhujša, je poleg drugega treba poznati tudi njegove kazenske ustanove. V tem obdobju so namreč v Slove­niji obstajale nekatere kazenske ustanove, ki so tipične samo za države z naj­tršimi totalitarnimi režimi, pri čemer mislimo predvsem na koncentracijska in delovna taborišča. Skozi te in druge kazenske ustanove (zapore, kazensko­-poboljševalne zavode in kazensko-poboljševalne domove) je v Sloveniji v prvih povojnih letih šlo na deset tisoče zapornikov, med katerimi so prevladovali politični zaporniki.

O povojnih kazenskih ustanovah in njihovih zapornikih v Sloveniji je bilo doslej zelo malo napisanega in objavljenega. Ledino na tem področju je oral Ive A. Stanič s svojim delom V čigavem imenu?, ki ga je v samozaložbi izdal leta 1996. To njegovo delo je zgodovinarja dr. Milka Mikolo spodbudilo, da je tudi sam začel preučevati to tematiko. Predmet njegove...