Slovenski narod je od nekdaj zaznamovalo odhajanje in težko bi našli slovensko družino, ki v svoji bližnji ali oddaljenejši zgodovini ne bi imela izseljenske izkušnje. Odkar so se naši predniki naselili v deželi pod Alpami, so jo tudi zapuščali. Vzroki, ki so odhajanje narekovali, so bili največkrat ekonomske, pogosto pa tudi politične narave.

Eden od največjih izseljenskih valov je pljusknil v deželo na drugi strani luže in razpršil tudi slovenske gene po prostrani pokrajini, ki je, vsaj v prvih obdobjih priseljevanja, veljala za obljubljeno deželo. Amerika je privabila in postala novi dom za mnoge Slovence. Med njimi so bile tudi ženske, sprva sicer krepko v manjšini, ki so bile deležne spoštljivejše obravnave kakor v stari domovini. Že prve naseljenke, ki so se na dolgo pot čez ocean odpravile za svojimi brati misijonarji, so opazile, da so »ženske tukaj tako zlo obrajtane, da se jim mora polni voz ogniti«.

Za prvo Slovenko v ZDA velja Antonija Baraga, sestra š...