Nezadovoljstvo v Luki Koper je povzročala cela vrsta spodrsljajev in vprašljivih odločitev ministrstva za infrastrukturo. Npr. nezrela začetna izjava ministra Petra Gašperšiča, da namreč drugega tira Koper–Divača Slovenija ne bo potrebovala še 30 do 40 let. Pa fiasko, ki ga je doživel s problematično študijo OEC, ki jo je logistična stroka raztrgala, in z neuspelim amaterskim poskusom kandidiranja za evropska sredstva za drugi tir.

Napetosti naj bi nastajale tudi zaradi zavlačevanja ministrstva pri potrjevanju razvojnega programa Luke Koper, pri izdajanju soglasij za izvajanje posameznih del v pristanišču in pri dodeljevanju novih potrebnih manipulativnih površin. Tudi ustanovitev projektnega podjetja javno-zasebnega partnerstva (JZP) za izgradnjo drugega tira in III. pomola je stroka ocenila za povsem neprimeren projekt (drag, zamudniški, tvegan idr.), za katerega ni pravih obetov, da bi lahko uspel. Razhajanja so bila navzoča tudi pri vprašanju, ali naj v pristanišču del...