Spričo odločitve Britancev, da zapustijo Evropsko unijo, je zelo razumljiv vzgib k ohranjanju enotnosti EU. Toliko bolj spričo vse bolj razvidne delitve med državami članicami, ki so jo povzročile ekonomska in migrantska kriza ter agresivna ruska geopolitika. Kot posledice teh kriz so razvidne tudi frakture znotraj posameznih evropskih držav. Zaradi težavnosti soočanja EU s temi krizami upada zaupanje v evropski projekt, v nacionalne institucije in politične elite. Z vsakim od teh izzivov pa se je mogoče učinkovito soočiti le skupaj, saj presegajo zmožnosti posamezne države članice.

Vendar pa bo volja političnih vodstev, da ohranijo pridobitve integracije in trdnost povezave, zelo velika. V svojih petinšestdesetih letih je integracijski proces pustil globoke posledice, saj je izšel iz osnovnega povojnega spoznanja, da skupno javno dobro – v prvi vrsti evropski mir in sožitje, ter stabilnost in blagostanje – zahteva skupno upravljanje na evropski ravni in odrekanje delu suve...