Evangelij bližine je vsekakor izjemna pesniška knjižica, saj gre hkrati za prvenec in skoraj za nekakšen opus magnum, do skrajnosti izčiščeno in premišljeno delo, kakor ugotavlja tudi Gorazd Kocijančič, pisec spremnega zapisa in urednik knjige, ki je leta 2015 izšla v zbirki Logofanije pri založbi KUD Logos.

Knjižica, ki na nekaj manj kot petdesetih straneh razgrinja dvajset kratkih, skrajno zgoščenih gnomičnih pesmi, je tisto najboljše, kar lahko ponudi sodobna poezija: nenavadno, nepričakovano in neulovljivo. Besedno obzorje, ki se tu razprostira, je nedvomno težavno, skoraj zaprto, toda bralec je tako resnično vabljen k branju, ne h »konzumiranju«. Tega smo se v sodobni slovenski poeziji že navadili. Zato je na neki način vseeno, če uspavani večinski okus teh pesmi ne bo imel za užitne.

Kar takoj butne v bralce, je véliki pok besede: vrnjeni ali sploh šele pripuščeni smo na prakraj enosti misli in pesmi. Nenehno sprotno erodiranje vsega formalno določ...