Foto: Tatjana Splichal

Šesto duhovno delo usmiljenja se dotika nadvse občutljivega področja našega življenja. Odpustiti ali ne odpustiti – v tem precepu se vedno znova znajde vsak izmed nas. Vsi vemo, kako težko je to, zlasti »iz srca« odpustiti. Mnogi pravijo, da tega ne morejo. Zaradi žalitev, zamer ali krivic so marsikje zastrupljeni medsosedski odnosi. Nešteti vse življenje nosijo v sebi rano prizadetosti in užaljenosti. Iz te rane neredko nastane bolezen.

Obiskal sem starejšega kmeta, ki se mu je življenje iztekalo. Potožil mi je, da mu je sosed napravil veliko hudega in dodal: »Jaz sem mu odpustil. Ne nosim zamere in sovraštva v sebi. Vsak se bo moral sam pomeniti z Bogom.« Umrl je spravljen z Bogom in z ljudmi.

Takšne plemenite besede lahko govori samo človek, ki veruje. Kdor ne veruje, čuti v sebi nujo, da sam »poravna račune« – z maš...