Pred nekaj dnevi je novinarka na enem od slovenskih radiev spraševala naključne mimoidoče, koliko se gibajo na svežem zraku v zimskih mesecih. Nekdo je dejal, da si vzame čas za rekreacijo ob vikendih, drugi, da se zadosti zmiga s kidanjem snega. Mlado dekle pa je odgovorilo, da nikakor ne misli preživljati zunaj več časa, kot je nujno potrebno, saj je vse preveč mokro in hladno. Podobnih odgovorov o neaktivnosti je bilo še nekaj. Udobje in lagodnost sta nam vsem postali vrednoti. To ni nujno napačno. Večina inovacij je namenjena večjemu udobju. Tako kot vsaka stvar ima tudi ta svojo ceno. Pretirano vztrajanje v coni udobja nas pomehkuži. Dejstvo je, da so vse stvari, pri katerih želimo doseči napredek, povezane z izstopom iz cone udobja v območje neudobja. Tu se dogajajo tudi vsi trenažni procesi, učenje in delo nasploh. Za primer naj navedem planinca, ki se odpravi iz u...