Ali se je smiselno lotiti pisanja o dr. Danilu Türku in njegovem poskusu priti na čelo Združenih narodov (ZN), je bilo vprašanje, ki je po odločitvi slovenske vlade 23. decembra lani, da je nekdanji predsednik države tudi uradno kandidat Slovenije za generalnega sekretarja ZN, mučilo (ne le) pisca teh vrstic.

Vendarle gre za svojevrsten precep: baje ima Slovenija zaradi »regionalnega načela«, po katerem naj bi mesto generalnega sekretarja/generalne sekretarke pripadlo nekomu iz vzhodnega dela Evrope, razmeroma dobre možnosti za izredno mednarodno uveljavitev, ki bi jo zanesljivo prineslo takšno imenovanje, zato lahko kakršno koli kritiziranje uradnega domačega kandidata izzveni »nedržavotvorno«, »nepatriotsko«, »razdiralno«, »strankarsko« in kar je še tovrstnih oznak. Tak pomislek bi torej, če o uradnem kandidatu pač ne moremo povedati kaj posebej dobrega, narekoval nekakšen »diplomatski« molk, čeprav s stisnjenimi zobmi. A trezen premislek slednjič le pripelje do ugotovit...