Smeh je pol zravja
Smeh je pol zravja
Ugleden župnik-profesor je obhajal zlato mašo. Navzoč je bil tudi nadškof. Na začetku slovesnosti so se vrstili pozdravi. Mala punčka je bila prva na vrsti in je začela: »Dragi gospod predsednik! …« Nato je stopil k mikrofonu ključar in rekel: »Spoštovani gospod zlatoporočenec! …« A to še ni bilo dovolj. Tudi nadškofu se je zareklo, ko je začel slovesno pridigo z besedami: »Danes mineva petdeset let, kar te je škof Jeglič posvetil v škofa …«
Ko je bil dr. Karel Jaš, profesor liturgike na Teološki fakulteti v Mariboru, še na župniji, so ga klicali na krajevno upravo in zahtevali, da s seboj prinese zapise svojih nedeljskih pridig. Profesor je izpolnil ukaz, a uradnik si s pridigami ni mogel nič pomagati, ker so bile vse napisane v stenografski pisavi. Jezen mu je rekel: »Tovariš župnik, ne boste nas ukanili! S svojimi zapisi boste vsak teden prihajali v našo...
Ko je bil dr. Karel Jaš, profesor liturgike na Teološki fakulteti v Mariboru, še na župniji, so ga klicali na krajevno upravo in zahtevali, da s seboj prinese zapise svojih nedeljskih pridig. Profesor je izpolnil ukaz, a uradnik si s pridigami ni mogel nič pomagati, ker so bile vse napisane v stenografski pisavi. Jezen mu je rekel: »Tovariš župnik, ne boste nas ukanili! S svojimi zapisi boste vsak teden prihajali v našo...