Potem ko je Jezus vstal v novo življenje, nikakor ni spremenil življenjskega sloga, v katerem je živel pred vstajenjem. Kakor ni bilo v tistem času nobene razkazovalnosti, tako je ni bilo niti po dogodku velike noči. Po naši mentaliteti bi se bil moral vstali Gospod najprej maščevalno prikazati svojim sovražnikom, ki so ga bili umorili. V svoji slavi bi bil moral nastopiti v velikih mestih tedanjega časa, v Antiohiji, Aleksandriji in prav posebej v prestolnici, v Rimu. Tam bi se bil lahko predstavil Avgustovemu nasledniku, mrkemu cesarju Tiberiju, in mu mogoče ponudil kot novo državno religijo svoje krščanstvo. Nič takega se ni zgodilo, prej nasprotno, kar je kazalo bolj na samoprikrivanje kot na samorazkazovanje. In komu se je prikazal? Magdaleni na vrtu, apostolom, skritim v zaklenjeni dvorani ali zaposlenim z ribolovom. Še posebej se je razkril, ampak sprva kot neznanec, učencema na poti v Emavs. Skratka: tudi vstali Kristus, ki bi lahko blestel v Očetovi slavi, nastopa z isto na...