Majhni, pretrpljeni in izmučeni deklici!
Objava:
16. 07. 2016 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
18.07.2016 / 12:55
Majhni, pretrpljeni in izmučeni deklici!
Ob smrti dveletne deklice z Jesenic
Ura je že zelo pozna. Ne morem spati ne moliti. Spal sem, ko si ti trpela. Molil sem, ko si ti jokala. Imel sem opravke, ko si ti umrla. Nikdar te nisem videl. Ne poznam tvojega imena.
Rodila si se, da bi te ljubili. Gotovo imaš ime, da bi te poklicali. Sedaj si odšla, brez ljubezni in brez imena – pretrpljena in izmučena, majhna deklica. Molk okrog tebe je goltal tvojo bolečino. Stene okrog tebe so dušile tvoj jok. Ostala si sama. Nikogar ni bilo, ki bi te vzel v naročje, te stisnil na srce, obrisal solze in smrkav nosek. Nihče te ni videl ne opazil. Si pretiho jokala? Ali si sploh lahko jokala? Nismo navajeni tihega joka. Navajeni smo kričanja, groženj in pesti. Samo to slišimo. Samo na to se še ozremo, ker se bojimo. In zato smo tiho, brezbrižni in zagrenjeni, v nemoč potopljeni – jezni, ker nihče ne sliši našega joka in našega kričanja.
Pretrpljena in izmučena majhna deklica brez imena, Bog te je vzel v svoje naročje. Kaj si v nebesih misli...
Rodila si se, da bi te ljubili. Gotovo imaš ime, da bi te poklicali. Sedaj si odšla, brez ljubezni in brez imena – pretrpljena in izmučena, majhna deklica. Molk okrog tebe je goltal tvojo bolečino. Stene okrog tebe so dušile tvoj jok. Ostala si sama. Nikogar ni bilo, ki bi te vzel v naročje, te stisnil na srce, obrisal solze in smrkav nosek. Nihče te ni videl ne opazil. Si pretiho jokala? Ali si sploh lahko jokala? Nismo navajeni tihega joka. Navajeni smo kričanja, groženj in pesti. Samo to slišimo. Samo na to se še ozremo, ker se bojimo. In zato smo tiho, brezbrižni in zagrenjeni, v nemoč potopljeni – jezni, ker nihče ne sliši našega joka in našega kričanja.
Pretrpljena in izmučena majhna deklica brez imena, Bog te je vzel v svoje naročje. Kaj si v nebesih misli...
