Ena izmed »spremljevalnih« zgodb, ki so zaznamovale pravkar končano šolsko leto, je bila vroča javna razprava o razmerju med javnim (bolje: državnim) in zasebnim šolstvom, povezana z (ne)uresničenjem odločbe ustavnega sodišča, po kateri bi moral zakonodajalec s spremembo krovnega šolskega zakona že pred meseci izenačiti javno financiranje javno veljavnih programov vseh osnovnih šol ne glede na njihovega ustanovitelja.

Prispevek k racionalni razpravi

Odločitev ustavnih sodnikov, ki je v ospredje postavila uporabnike ustavno obveznega osnovnega šolanja (torej otroke in njihove starše), ne pa favoriziranje enega (državnega) tipa izobraževalne mreže, je pričakovano­ sprožila ostre odzive varuhov t. i. nacionalnega interesa na »šolskem polju«, ki najpogosteje pod aktivistično zastavo Sindikata vzgoje in izobraževanja dvigajo svareči prst pred domne...