Ko se z učenci pogovarjam o počitnicah, sem presenečena, kam vse bodo odpotovali: nekateri celo na drugo celino, spet drugi bodo obiskali več evropskih držav, tretji pa so tiho … Bogve, kaj premišljujejo. Hrepenijo po tem, o čemer pripovedujejo njihovi sošolci? Si želijo potovati v daljne dežele? Si zaradi tega hrepenenja počitnic morda sploh ne želijo? Se bojijo dolgočasja, osamljenosti v počitniškem času? Kje so s svojimi mislimi?

Pot, ki se je pobu vtisnila v spomin

Slovenija, dežela tisočernih lepot, nam omogoča bližino in domačnost. Omogoča nam globoka doživetja, če jih le želimo. Velikokrat za zaključno uro devetošolcem preberem novelo Cirila Kosmača Pot v Tolmin. Z namenom, da razmislijo o novih poteh, ki jih čakajo. Da uberejo pogumne poti, ki se jih bodo zapomnili. Da ni nujno odpotovati med počitnicami tja daleč, tja, kjer je vse tuje in vse drugače.

»Tista pot, ki se je pobu vtisnila v spomin, je bila spomina vredna, ker je bila dolga in...