JE slovensko ime, nastalo že v prastarih časih iz slovanskih imen, ki vsebujejo zaimek moj, tj. Mojmira in Mojslava, ali neposredno iz zaimka moja. Ima ljubkovalno pripono -ca. Ujema se z malo rabljeno besedo mojca, 'dekle', 'ljubica'. Vendar pa ime MOJCA že stoletja velja za klicno obliko svetniškega imena Marija, zato so ga s tem imenom skušali povezati tudi etimološko. V 19. stoletju so jezikoslovci menili, da je nastalo iz podobnega imena Mica, ki je iz nemščine izvirajoča klicna oblika imena Marija.

GODOVNA ZAVETNICA Mojc je torej Božja mati Marija, zato pridejo v poštev za god njeni prazniki, zlasti MARIJINO VNEBOVZETJE ali VELIKI ŠMAREN 15. 8., ROJSTVO DEVICE MARIJE ali MALI ŠMAREN 8. 9., BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE 8. 12. in MARIJA BOŽJA MATI/PORODNICA 1. 1.

Godovne zavetnice Mojc so seveda lahko tudi...