V krščanski imaginaciji se apostola Peter in Pavel predstavljata kot nosilca dveh globokih tendenc v Cerkvi: Peter kot nosilec konservativnosti, se pravi obstoječega, Pavel kot nosilec progresivnosti, se pravi inovativnosti.

Obe težnji sta naravni, še več, potrebni: izključno »petrovska« Cerkev bi utegnila okrneti, izključno »pavlovska« pa se razbliniti. Sicer pa najdemo obe tudi pri ustanovitelju krščanstva: tako na primer lahko vidimo v Kristusu poteze konservativnosti (zvestoba Mojzesovi tradiciji, navajanje Stare zaveze itd.) kakor poteze inovativnosti (npr. prednost vere pred bogoslužjem, ljubezni pred pravico itd.).

Ti dve tendenci sta v zgodovini prešinjali krščanstvo v vseh evropskih državah. Ni se jima moglo izogniti niti krščanstvo male Slovenije. Nasprotno, pri nas sta se ti dve tendenci v tridesetih letih prejšnjega stoletja ne samo medsebojno čedalje bolj oddaljevali, ampak celo zaostrovali, in to do usodnega razcepa ob tuji okupaciji. »Petrov­ska« ten...