Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Človek si in svečenik

Berta Golob
Za vas piše:
Berta Golob
Objava: 09. 07. 2016 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.07.2016 / 10:27
Človek si in svečenik

Človek si in svečenik

Žetev je velika, žanjcev je le malo. Vedno so se zaradi njih lomila kopja.
Žetev je velika, žanjcev je le malo. Vedno so se zaradi njih lomila kopja. Davna predvojna leta: domači župnik hodi po mestu z biretom in v talarju. Kaplani tudi. Liberalni farani jih v gostilni znova in znova oberejo do kosti. Dekan istega mesta pomaga s farno kmetijo preživljati mnoge siromašne družine. Njegova beseda s prižnice je neizprosno trda. Pada nanje, ki jih v cerkvi sploh ni. Ti, ki jo slišijo, vedo, da je pravična.

Vojni čas. Duhovniki takoj pregnani. Pride nemški dušni pastir. Zelo se udomači, a jeziku se ne priuči. Dober je. Še če bi bil slab, bi ga bili veseli. Samo da je.

Svoboda. Svoboda zna biti težka preizkušnja, kar hujša od vojne. Okupator premagan, kam in zakaj bežijo domači ljudje? Kvečjemu za tri tedne, so zatrdili. Komaj kdo se je vrnil. Pregnani duhovniki spet doma, a v nenehnem strahu za življenje. Nadzorovani, zaprti, obsojeni, zasramovani. Vendar zvesti. Zdaj brez bireta, brez talarja, brez belega ovratnika. Da koga ne z...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh