13. sonet
![13. sonet](/storage/app/media/Weekly/65/28/5A05D53E6A65F56CC1257FE80042D75E.jpg)
13. sonet
![](/storage/app/media/Weekly/65/28/5A05D53E6A65F56CC1257FE80042D75E-1.jpg)
Foto: Tatjana Splichal
Saj sem podrl brvi do prejšnjih cest,
kjer strast prepeva pesem neveselo:
zato ponuja sadje dozorelo
mi zvesta spremljevalka – mirna vest.
Odkar si, Večni, Ti me vzel v posest,
sem pred Teboj, Umetnik, platno belo,
kjer tiho upodabljaš svoje delo,
in prazen list za Tvojo sem povest.
Piščal sem zdaj za Tvoje melodije,
oltar, kjer skupaj se s Teboj darujem,
in kelih, ki ga polni Tvoja kri.
Z menoj si zdaj v šotoru. Tu spočije
se duh moj in ko gledam Ti v oči,
za Tvojo mehko dlan se zahvaljujem.
P. JOŽE KOKALJ