Razum je tista danost, ki najodločneje ločuje človeka od živali. Razum je oče človeške civilizacije. Brez razuma ne bi bilo ne filozofije ne znanosti, pa tudi umetnosti ne. Ne bi bilo gospodarstva ne politike. Skratka, ne bi bilo človeške zgodovine. Prevlada razuma lahko gre tudi v čezmernost, v racionalizem, po katerem je razumu dosegljivo prav vse in zanj v stvarstvu ni skrivnosti. To je seveda precenjevanje razuma, ki pa ga moderna znanost postavlja na laž z zmeraj novimi skrivnostmi v biologiji, fiziki, astronomiji itd.

Glede razuma pa je možna tudi druga skrajnost: podcenjevanje razuma na račun skrivnosti vesolja in še posebej na račun religije. Prihaja celo (tudi pri nas) do zavračanja razumske razsežnosti vere in do poveličevanja sočnega, zanosnega in mističnega doživljanja vere. Ta razlika se zgodovinsko izraža v teologiji: zahodna teologija, ki je povzela misel klasične antike, sloneče na prvenstvu razuma, se je posebno po zaslugi Tomaža Akvinskega razvijala v razu...