Od hrane do molitve
Objava:
04. 06. 2016 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
01.06.2016 / 13:15
Od hrane do molitve
Pred zajtrkom sem brala blog nekoga, ki poskuša živeti čim bolj z naravo.
Pred zajtrkom sem brala blog nekoga, ki poskuša živeti čim bolj z naravo. Objavil je recepte svojega kosila, pozna cel kup rastlin, ki jih lahko jemo. Ko kuha, sledi občutku in med kuhanjem še kaj nabere in doda hrani, ki jo potem poje sede v travi. Nagovoril me je predvsem njegov odnos. Ves čas je bil tam – z mislimi, z dušo. Ko je kuhal, jedel, pospravljal.
Po tem je bil tudi moj zajtrk drugačen. Kar naenkrat sem se zavedala, da sem med kuhanjem morda še pri stvari, ko jem, pa me pogosto odnesejo misli. Tega dne sem po molitvi sedla na balkon in počasneje žvečila hrano, užila vsak okus zelenjave, ki mi je zrasla na balkonu. In bila hvaležna za mali zeleni raj okoli sebe.
Tudi sosedje imajo na balkonu nekaj zelenjave in jagodičevja, ki krasno raste. Njihova otroka mi smeje povesta, da imajo jagode (vsak dan eno ali dve), da raste buča … Za štiričlansko družino je to malo, a veselje, kako skrbijo za to, je nalezljivo. Morda bodo samo petkrat jedli solato, ki...
