Papeževa posinodalna spodbuda Amoris Laetitia (Radost ljubezni) je sad več kot dvoletnega sinodalnega procesa. Skoraj točno sredi tega procesa so bile zapisane besede, ki po mojem mnenju dobro izražajo težnjo sinode in so tudi ključ za njeno razumevanje. »Gre za to, da bi z 'novo svežino in navdušenjem premišljevali o tem, kar nam razodetje, posredovano po veri Cerkve, pove o lepoti, vlogi in dostojanstvu družine' (št. 4 poročila sinode 2014). V tem duhu smo poklicani živeti 'leto dozorevanja'…«

Pustimo se voditi Duhu

Sedaj, ko je tu papeževa apostolska spodbuda, bi morda kdo menil, da se je proces zaključil. A ni tako; skoraj bi lahko rekli nasprotno. S tem se je šele dobro začel naslednji korak, obdobje, ko smo poklicani, da usmeritve in konkretne predloge Radosti ljubezni (in sinode) skušamo zaživeti v lokalnem okolju, od škofij, župnij, do družin. Da bi v svojem življenju, v zakonu in družini, v župniji in drugih okvirih Cerkve prebudili svežino in novo...