Papež Frančišek uvodoma navaja, da imata 4. in 5. poglavje osrednje mesto v spodbudi. V njiju obravnava zakonsko ljubezen in njeno rodovitnost, ki sta najpomembnejši dobrini zakona.

Prične s »hvalnico ljubezni« apostola Pavla (1 Kor 13,2–7), ki navaja lastnosti pristne ljubezni in njena nasprotja. Najprej pozitivne lastnosti ljubezni, kot so potrpežljivost, dobrotljivost, ljubeznivost, ponižnost, nesebičnost, odpuščanje …, ki ne iščejo svojega, ne pestujejo hudobnih misli, ki sprevržejo medčloveške odnose in svet vrednot, pač pa se med seboj dopolnjujejo in prehajajo druga v drugo. Pristni ljubezni so tuje nevoščljivost, častihlepnost, privoščljivost, zavist, sebičnost …, pač pa ta ljubezen »vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese«; edina ima zagotovilo večnosti, ker bo vedno navzoča v človeku, kakor je od začetka navzoča v Bogu samem.

Čeprav v...