Telefoni so krasen pripomoček. »Prinašajo« nam ljudi, ki jih imamo radi, olajšajo nam dogovarjanje, ponudijo nam igrice, ob katerih se lahko nasmejemo in sprostimo, glasbo, ki nas pomiri ali poživi … Škoda bi bilo, če jih ne bi mogli vzeti v roke in si olajšati stvari; še večja škoda pa je, če nas v roke vzamejo oni – to pomeni, da smo v stiski in da potrebujemo ljudi, ki nas bodo v njej začutili in nam pomagali spraviti stvari v red.

Pozdravljeni!

Sem poročena in mamica treh otrok, starih od štiri do deset let. Najstarejši je fant, druga je deklica (8 let in pol), zadnji pa tudi fant. Oba z možem sva polno zaposlena, jaz domov prihajam okoli četrte ure, možev delavnik pa je precej bolj zahteven, traja tudi do večera. Z otroki sem popoldan veliko sama. Dokler so bili še majhni, smo bili veliko zunaj, odkar pa je starejši v šoli, smo veliko več v stanovanju. V drugem razredu sva mu kupila telefon – malo zato, da sva ga laže poklicala, pa tudi za...