Četrtek, 31. 3.

Imel sem službeno fotografiranje za programski list nove sezone.

Vsako leto pride nov fotograf … z novimi idejami … Tokrat je bilo treba skakati na trampolinu. Trampolin je zdržal – jaz ne. Usekalo me je, kot bi me kdo zabodel z nožem. Še vse popoldne me boli, kot da sem padel na beton.

Petek, 1. 4.

Prvi april. Spominjam se, kako pomemben dan je bil to, ko sem bil še otrok. Kdaj pa kdaj je bilo treba kako potegavščino pripravljati nekaj dni. Zdaj pa ta dan mine tako neopazno … otroci se zanj niti ne zmenijo. Tistih nekaj šal, ki si jih po »službeni dolžnosti« privoščijo na radiu, televiziji ali v časopisih, pa je tako neizvirnih in neduhovitih. Predvsem pa ne odstopajo kaj dosti od vsakodnevnih neumnosti, s katerimi nam strežejo t. i. mediji.

Nedelja, 3. 4.

Nedelja božjega usmiljenja.

Lahko se nam sicer zdi, da razumemo božje usmiljenje … Kdaj pa kdaj nam je dano okusiti in spoznati dr...