Foto: Tatjana Splichal

Izkušnja božjega usmiljenja v vsakdanjem življenju po zakramentih nas spodbuja k manjšim in večjim dejanjem usmiljenja, tudi k sočutju. Biti s človekom, biti z njim v tem, kar živi. Pri tem nas usmerja in vodi vprašanje: Kaj bi na mojem mestu storil Jezus? Branje in premišljevanje božje besede nam odkriva pot, življenje iz zakramentov in izročitev v božje roke pa daje moč, da smo sočutni.

Šola sočutja

Sredi vsakdanjega hitenja nam nemalokrat zmanjka časa za človeka, za Boga, zase. Nepričakovano se znajdemo sredi preizkušnje in čas se ustavi. Soočimo se z lastno nemočjo in krhkostjo, ljubeče sočutje pa nam pomaga sprejeti realnost življenja, upati proti upanju in narediti korak naprej.

Ni več v ospredju vprašanje: »Zakaj ravno jaz?« Ali: »Kaj vse me bo še doletelo?« Na življenje začenjamo gledati z božjim pog...