V deželi pod Triglavom se je razprostiral vinograd: okoli dva milijona trt je raslo v njem. Gospodar vinograda je kmalu ugotovil, da so mnoge trte že stare, da ponekod med trsi zija prazen prostor, a tega ni hotel videti. Vedel je, da je vzreja mladih trt naporna in draga, da je treba veliko potrpljenja, preden začnejo mladice roditi. Ker je imel pred očmi le trenutni čim večji pridelek in užitek in mu za daljno prihodnost ni bilo mar, je vse sile usmeril v gojenje odraslih trt: lepo jih je obrezoval, gnojil … novih pa skoraj ni sadil, nekatere mladice pa je v svoji objestnosti celo pomendral. Nekaj let se je veselil bogatih trgatev, a skoraj ves izkupiček od proda­ne­ga grozdja zapravil z razkošnim življenjem. Tako je ravnal štirideset let in prazni prostori med trtami so bili vedno večji. V dneh, ko je poskušal trezno pogledati v prihodnost, ga je to skrbelo, a tolažil se je, da tudi v sosednjih vinogradih ni nič bolje. Nekega dne so k njemu prišli tujci in mu zastonj ponudili lep...