Foto: Karmen Smodiš

bl. Alojzij Grozde

O Mati, glej, spet maj je tukaj zdaj,
ko vrnil se je izgubljeni sin,
iz blata greha strašnih globočin,
stoji spet na razpotju kot nekdaj.

A drugo smer si bo izbral sedaj,
na desno stran, četudi ni ravnin,
nič več ni strah ga trnja in strmin;
da mu odpuščaš, mu roko podaj!

Daj, Mati, lilijo mi zdaj v levico,
– kako je lep ta Tvoje grede cvet –
ponesem čistega ga zdaj med svet;

zato mi, Mati, daj še meč v desnico,
da branil bom cvetico belo z njim,
da je v sveta vrvenju ne zgubim.