Ko je konec aprila ob »uporniških« bakanalijah na različnih koncih Slovenije na površje kot saj-vemo-kaj priplavalo ime Ivana Mačka – Matije, ki so mu v Bazi 20 v Kočevskem rogu znova odkrili spomenik, sem se spomnil banalnega dogodka iz dijaških let, posredno povezanega z njegovim imenom. Med obveznimi tlakami t. i. poklicnega usmerjenega izobraževanja, ki je zaradi topoglavosti njegovih ideoloških načrtovalcev mentalno poškodovalo nekaj srednješolskih generacij, je bila tudi obvezna dvotedenska praksa v eni izmed »temeljnih organizacij združenega dela«. Dodeljen sem bil znanemu kočevskemu transportnemu podjetju, kjer sva s sošolko predvsem urejala neke zastarane evidence in tako opravila delo, ki so se ga menda precej otepali. Ker nama za nagrado po splošnem dogovoru niso smeli ničesar plačati, firma pa nama je za najino »pridnost« vendarle hotela izkazati pozornost, sva dobila knjigo. »Bogu v spomin na prakso – Kočevje, 4. 2. 1983« so pristojni dali napisati vanjo, misleč, da me...