Med oblikami imena Ivan, ki so pri nas uradno zapisane, je daleč najpogostejša Ivo. Ima pripono -o, katere ljubkovalnost se je v tem primeru zaradi pogostnosti imena že precej izgubila.

Ime Ivo, ki ga videvamo na koledarjih, pa ima povsem drugačen izvir in pomen: je polatinjeno svetniško ime, ki ustreza francoskima Yves in Yvon, ti pa izhajata iz keltske besede iv(os), 'tisa'.

Med možne godovne zavetnike slovenskih Ivotov torej spadata – poleg svetih Janezov, katerih najpomembnejši predstavniki so bili opisani v prvem aprilskem članku o imenu Janez, in svetega Ivana, ki je bil omenjen v prejšnji številki Družine – tudi francoska »soimenjaka«: duhovnik Ivo (francosko Yves; 13./14. stoletje), ki goduje 19. 5. in je zavetnik pravnikov, sodnikov, notarjev, duhovnikov, revežev in sirot, ter šk...