Otroci nas vedno znova presenečajo s svojo odkritostjo, dokler so še dovolj majhni in ne začnejo posnemati odraslih in preračunavati, kaj je dobro povedati in kaj ne. Pristni so v svoji komunikaciji, čeprav odraslim to včasih ni preveč všeč. Takšne jih moramo sprejeti in tako tudi razumeti in sprejeti, kar govorijo.

Znanka mojih let, v odlični fizični in psihični kondiciji, mi je pripovedovala, kakšno vprašanje ji je postavila njena vnukinja. »Babi, kdaj boš pa ti umrla?« V prvem trenutku je ostala brez besed, potem pa je nekako le spravila iz sebe: »Veš, ko bo Bogec dal. Ni odvisno od mene.« Vnukinja jo je s tem vprašanjem presenetila in babi je morala vso stvar zelo dobro premisliti. Nazadnje je ugotovila, da punčka ni naredila nič hudega. Postavila je čisto normalno vprašanje, samo mi odrasli smo iz tega naredili tabu.

Pogosto slišimo, da vnuki stare starše sprašujejo podobno. Takšna vprašanja lahko sprožijo hude zamere med starši in starimi starši. Stari starši...