Slovenska karitas je pri lanskem soočanju s prebežniško krizo, ko je bila Slovenija del t. i. balkanske poti beguncev in migrantov proti državam zahodne Evrope, odigrala eno ključnih vlog in je bila pogosto prva humanitarna organizacija, ki so jo varnostni organi poklicali na pomoč – tudi sredi noči, ko je bilo potrebno. Več kot tisoč prostovoljcev, ki je od septembra do decembra lani opravilo več kot 25.000 prostovoljnih ur, je najvidnejši izraz tega prizadevanja, ki pa je bilo mogoče tudi zato, ker so pristojni pri Slovenski karitas pravi čas zaznali prebežniško problematiko ter se nanjo ob soglasju Slovenske škofovske konference tudi pripravili (programi, namenska donatorska sredstva, strokovni sodelavci, nove zaposlitve …)

Po zaprtju balkanske poti

Zaprtje balkanske poti pa seveda ne pomeni, da je izzvenelo tudi poslanstvo Slovenske karitas na tem področju. Ob zavezah države, da bo v okviru programov relokacije beguncev iz Grčije in Italije (Sloven...