Po demokratizaciji Slovenije so vaščani Blejske Dobrave obnovili star običaj na štefanovo iz leta 1743, ko je bila tu posvečena podružnična cerkev zasipske fare v čast sv. Štefanu, svetniku, pred katerim naj bi bil podivjani konj, ko so ga pred mučenjem spustili nanj, pokleknil in se umiril. Verjetno zato, ker se ta kraj omenja že v 16. stoletju, ko je Jerneju Golobu grof Ivan Lenkovič za tridesetletno zvesto služenje podaril oziroma prodal tu posesti, da je redil konje za preprego na poti od Rateč do Ljubljane. Sem so iz okoliških vasi, pa tudi od daleč iz Rateč, izpod Golice, Tržiča in Gorij, prihajali kmetje na veliki konjski shod, k službi božji in prinašali k blagoslovu sol, ki so jo nato čez leto dajali doma živini in jo ob novem letu potrosili po njivah. Še danes se med starejšimi kmeti ob pogovoru ob cerkvi sliši: »Štefanov žegen iz Dobrave najbolj drži.« Letošnji žegen konj se je pričel po nagovorih krajevnih oblastnikov. Župnik M...