Predme si razgrnil čas,
pričakujoče prazne dneve.

Podarjen čas je zamejen
s trenutkom, ki ga zdaj živim,
na drugem koncu zamegljen,
v tvojo večnost potopljen.

Sam polnil bom praznino dni,
natakal vanje žlahtno vino,
pa tudi pelin, bolečino,
ki daljša ure, ko skeli.

Ob koncu, ki ga ti poznaš,
tebi čašo bom izročil.
Ti presodil boš vsebino,
Ti prečistil usedlino.