»Kje je bil pa zdajle Jezus?« je vprašal Matic Anjo, ko sta ostala sama.

»Prosim?« se je velika sestra jezno obrnila k bratcu.

»Kje je bil Jezus, da te ni ustavil?«

Anja se je z onemoglo jezo zagledala v Matica in ga molče gledala. Nekaj časa ni vedel, ali se bo razpočila ali zajokala, potem pa je povesila glavo in po tihem rekla: »Zdajle mi daj pet minut miru, da pospravim vse tole. Saj ti bom odgovorila, potem. Mir potrebujem, razumeš?«

Matic je bil vendar že v tretjem razredu in jasno, da je razumel. Kadar je njega kuhala takale togota, je bila edina rešitev zanj in za vse okoli njega, če se je skril v najbolj oddaljen kot in se ohladil. Sestre pa pravzaprav še nikoli ni videl takole razburjene, malo se je že kregala in jezikala in tudi do njega ni bila vedno najprijaznejša, takole nesramna, kot je bila zdajle do Taje, pa ni bila še nikoli, da bi jo on videl.

In to prav ona, sestrica, ki mu je vedno razlagala vse o prijaznosti in dobro...