Šel bom na goro, na tisto goro,
kjer prazen križ visi v nebo,
ker je dobrotnik z njega že snel mrtvo telo
in ga spustil na zemljo, v naročje nje,
ki iz svojih oči joče človeštva solze
nad poteptanim cvetom.
Pokleknil bom nekam ob stran
ter hvaležen in skesan poljubil
Božje trpljenje.
Nato bom napotil stopinje drugam,
korake usmeril v Galilejo,
brez nehanja hodil v veliki dan.
Mimo skalnega groba
in Magdaleninega joka
bom našel Tomaža,
iz njegove nevere izpovedal vero
in skupaj z njim padel na kolena
pred svojega Boga ter pel iz vsega srca:
»Aleluja!«

Foto: Andrej Praznik