V župnijski cerkvi so veroučenci upodobili križev pot. Od postaje do postaje se je pomikal sprevod Jezusa in vojakov ter ljudstva kot pred 2000 leti. Vsaka postaja se nas je na poseben način dotaknila.

Na prvi postaji se je Jezus srečal s Poncijem Pilatom, ki ga je obsodil na križ. Zadržali smo dih, ko je Jezus padel. Kot je bilo Simonu iz Cirene težko nositi križ, je tudi nam težko drugemu nositi križ. Pretresljivo je bilo srečanje z materjo Marijo. Občudovali smo rahločutno Veroniko, ki je Jezusu podala potni prt. Srečali smo se z Jezusom, ki je nagovoril jeruzalemske ženske in jih potolažil, kljub svojim bolečinam in križu, ki ga je nosil. Ko so Jezusu vzeli dostojanstvo z odvzemom obleke, smo se tudi mi vživeli v to občutenje. Ko smo odvisni od drugih, ko smo nemočni v bolnišnici, v domovih ostarelih, je to v luči Jezusovega trpljenja sedaj lažje. Kako nam je bilo bridko v srcih, ko smo videli, kako je Jezus umrl na križu,...