Petek, 5. 2.

Po vaji še snemanje za deli.JEZUSA. Smisel in namen posta! Malo improviziram. V omarici odkrijem škatlo čokoladnih piškotkov, pa jo kar vzamem v roke in na koncu govora enega pojem. Postna provokacija! Ko se peljem proti Štajerski, mi je že žal: prepričan sem, da se bo komu vtaknilo.
Zvečer: Teharje. Peti evangelij. Krasno razpoložena publika.
Potem naprej proti Gornji Radgoni. Po dolgem, dolgem času ne spim doma. Čudno je. Hvala Bogu za telefone.

Sobota, 6. 2.

Moški zajtrk. Ko se možaki zbirajo, ugotovim, da bom krepko najmlajši. Kako naj govorim o poti ljudem, ki imajo daljšo kilometrino?! Hiter vzdih k Svetemu Duhu, ki daje, kadar hoče.
»Vaše žene so nore! Čisto zmešane! Katera pri zdravi pameti pa bi te vzela, če pomisliš, kakšen si?!«
Smejejo se … muzajo … Morda bo kdo prišel domov in nepričakovano objel ženo, da bo presenečena.
Hvala, Sveti Duh!
Za kosilo sem že doma! Hvala, sveti Krištof, božji šofe...