Grožnje, kri, strah. Prižgite TV in vam bo vse jasno. Zadnji tedni se zdijo kot grozljivka. Kako je šele človeku, ki ob vsem tem ne verjame v Boga? Zadnje čase se velikokrat spomnim na Boga, na to, da je on že premagal zlo. Na to, da nisem prepuščena sama sebi. Na to, da mi lahko edino On da moč in mir v srce. Morda bi si morala še bolj prizadevati še za nekaj, morala bi se večkrat spomniti na pozitivne stvari, ki se kljub navideznemu kaosu dogajajo okrog mene. Če premlevam le slabe stvari, ne puščam božjemu, da se pokaže. Lahko vam zaupam paket optimističnih zadev, ki so me zadnje tedne navduševale. Prvi je zagotovo Peter Prevc, fant, ki je v športnih veličastnih podvigih združil Slovence. Zanj navijajo levi in desni. S svojo nenapihnjenostjo, vztrajnostjo, trudom in simpatičnostjo navdihuje prav vse. Nadalje, v veselje mi je bil obisk pri skupini deklic, ki se trudi živeti za Boga. Poslušala sem njihove izkušnje: »Zbrala sem nekaj deset evrov za revne otroke, zaradi Njega sem skuš...