»Čim bolj je duša na tej zemlji podobna trpečemu Jezusu, več deleža bo imela v njegovi slavi,« je zapisala sv. Favstina Kowalska. »Oče bo poveličal in prepoznal samo tiste, ki bodo podobni njegovemu Sinu. Ta podobnost pa nam je dana samo tu na zemlji.«

Na prvi pogled se zdi biti podoben Jezusu zelo preprosto. Recimo, da verjamemo v dobro v vsakem človeku. Potem ne bi smeli imeti kakšnih večjih težav pri izkazovanju naklonjenosti drugemu. Podobno kot je v času javnega delovanja počel Jezus. Nekateri lahko celo ozdravljajo v njegovem imenu, kot je to delal On. Drugi učijo. Tretji spodbujajo. Starši imajo radi otroke, »katerih je nebeško kraljestvo«. Četrti sočustvujejo s trpečimi in umirajočimi. A sv. Favstina želi biti podobna Jezusu tudi v tistem najbolj temeljnem – v nedoumljivi skrivnosti darujočega trpljenja za spreobrnitev in odrešitev duš. Kot bi želela pokazati na Kalvarijo kot osrednjo točko vesolja, iz katere se širi veletok božjega usmiljenja. Želela je biti v tem...