Slovensko slikarstvo je bilo v prvi polovici 19. stol. še vezano na baročno tradicijo in kljub vsebinskim odmikom še sakralno obarvano. Že v drugi četrtini stoletja pa se je v naprednem literarno-liberalnem krogu oblikovalo izhodišče za nacionalni preporod z osrednjima osebnostma Francetom Prešernom in Matijo Čopom. Z nastopom mladoslovcev in jasno začrtanim političnim programom se je pod vplivom sočasne literature tudi slikarstvo začelo usmerjati v vsebinsko (zlasti kmečki žanr) podajanje stvarnosti. Umetniki so odklonili klasicistično dediščino in se usmerili v sodobno življenje. Ožje slikarske probleme realizma so slovenski slikarji formulirali brez domačih predhodnikov v evropskih umetnostnih središčih: najprej v Benetkah, Rimu in na Dunaju, druga generacija realističnih slikarjev pa se je šolala na münchenski akademiji in se v Parizu dokončno usmerila v plenerizem.

Drugi skupini pripada tudi prva slovenska akademsko šolana slikarka Ivana Kobilca. Znana pa je tudi kot...