O, čudež!
Objava:
19. 03. 2016 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
18.03.2016 / 13:33
O, čudež!
Včasih z odprtimi usti opazujem, kako Bog posega v življenje drugih.
Včasih z odprtimi usti opazujem, kako Bog posega v življenje drugih. Že v Svetem pismu lahko preberemo, kako slepi spregleda, hrom hodi, mrtvi oživi. Ob tem se zamislim: Bog, kaj pa jaz? Tudi jaz bi rada doživela kak večji čudež!
In tukaj je … Nič posebnega, bi rekla. Pač še en od Boga podarjeni dan. Začnem pisati magistrsko nalogo, sledi kosilo s prijateljico. Pa inštruiranje slovenščine, ko srednješolcu razlagam, kaj je glagol, on pa se mi nasmeji, čemu je to potrebno, vendar po nekaj primerih že sam obvlada. Na koncu se mi lepo zahvali in mi zaželi lep večer ter doda: »Zdaj pa bo pozitivno!«
Dneva pa še zdaleč ni konec. Na avtobusu srečam gospo, ki prične pogovor. Ko pa se končno vrnem v dom, me tam cimra preseneti z malico, nato pa se (ker se nama ne ljubi učiti, pri čemer seveda opozarjam, da je lenoba greh) prepustiva petju in glasbi.
Ko ležem v posteljo, se Bogu zahvalim za vsa lepa doživetja tistega dne, nato se zavem … Resda se magistrska ni...
