Spominjam se, da sem se še pred nekaj leti, ko sem delal v Papeškem svetu za pospeševanje edinosti kristjanov (2006–2013), skorajda vznemiril ob stalnem spraševanju, kdaj in kje bo srečanje med papežem in moskovskim patriarhom, oziroma zakaj do tega srečanja ne pride. To ne pomeni, da si tega srečanja nisem tudi sam želel. Nasprotno: v meni je ta želja rasla in vedno sem upal, da bi to lahko pospešilo razvoj odnosov med kristjani obeh cerkva. Obenem pa nisem videl smisla v srečanju, ki bi bilo nekako »prisiljeno«, organizirano samo zato, ker eni ali drugi pritiskajo, ali pa zato, da bi se lahko kdo s tem ponašal.

Hvaležen sem Bogu in mnogim ljudem na obeh straneh, saj so veliko naredili v zadnjih letih za izboljšanje odnosov med katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo. Nekaj nezaupanja seveda še vedno ostaja, ponekod (predvsem v Ukrajini) tudi konflikti in nove napetosti. Vendar, gledano v celoti, so bili narejeni pomembni koraki h globljemu zaupanju, ponekod tudi h...